Otroci hrepenijo po občutku povezanosti s svojimi starši; z vsem srcem si želijo, da jih mama in oče vidita, razumeta in globoko občutita. Podobno si tudi sami iz dna srca želite, da bi z otroki gradili in vzdrževali povezane odnose. Pa čeprav je ta vaša želja resnično močna, se v vsakdanjem življenju razumljivo zgodi, da imate ogromno različnih obveznosti, odgovarjati morate seveda tudi na potrebe otrokovih sorojencev, zgodijo se stresni dnevi v službi, kdo v družini zboli, zapadete v več dni nenehnega hitenja … in otrokov občutek povezanosti z vami se izgubi.

Ko otrok izziva, nalašč prestopa meje, se upira ali ne posluša … takrat nam naše znanje o vzgoji in postavljanju mej ne pomaga, če se v tistem trenutku – v poplavi lastnih čustev – ne zmoremo ustaviti in se pomiriti, preden se odzovemo na otrokovo vedenje.
 
Koliko se zmoremo v stresnih trenutkih pomiriti, je odvisno od več stvari: od našega temperamenta (ali smo po naravi bolj vzkipljivi), od trenutnega počutja in razpoloženja (težje se

Telesni dotik je ena od osnovnih človeških potreb, ki je prisotna skozi celo življenje. Še posebej pomembno je, da je dovolj zadovoljena v zgodnjem otroštvu. Zakaj dojenčki in otroci potrebujejo dovolj telesne bližine?
 
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskovanjem telesnega dotika, ugotavljajo, da če otroci prejmejo dovolj ljubečih dotikov s strani staršev in drugih bližnjih oseb, z njimi zgradijo bližji, bolj povezan odnos, v katerem se počutijo ljubljene in varne. V

Verjetno na tem svetu ni osebe, ki ne bi vsaj sem in tja z nečim odlašala. Odlašanje nam lahko predstavlja le občasen mehanizem spoprijemanja z zahtevnimi nalogami, lahko pa preraste v trdovratno vedenjsko navado, ki nam dolgoročno v življenju prinese veliko stresa.

Za kaj pri odlašanju sploh gre? Običajno odlašamo z neko nalogo, ki jo moramo opraviti (npr. priprava nastopa pred skupino ljudi, dokončanje diplomske naloge …), ali pa s

Po načelih avtoritarne vzgoje moramo pri postavljanju mej otrokovemu vedenju uporabiti kaznovanje. Če otrok ne naredi tega, kar želimo, naj bi mu zagrozili npr. z odvzemom igrače ali pa ga poslali sedet na »odmor« (ang. time-out). Vendar kaznovanje otroke vedno navda z neprijetnimi čustvi in zato vedno ruši odnos med nami in otrokom. To, da se otrok s staršem ali drugimi skrbniki ne počuti povezanega, pa je eden glavnih vzrokov za otrokovo moteče vedenje.

Ste kdaj opazovali, kakšne misli namenjate sebi skozi dan? Nemalokrat si izrekamo stvari, ki se ne slišijo nič kaj prijazno: Kako sem lahko to naredila; Videti sem obupno; Zdaj mi gre pa še na jok; Ne bi smela tako čutiti; Kako sem lahko izrekel tako neumnost …

Si predstavljate, da bi vam dober prijatelj v stiski zaupal, da je partnerki rekel nekaj, kar jo je prizadelo. Bi mu odvrnili: »Kako si lahko izrekel tako neumnost?!« Zagotovo ne … verjetno bi iskali

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste po stresnem dnevu v službi odšli na sprehod, da malo zamenjate okolje in se naužijete narave … Ko ste se vrnili domov, pa ste ugotovili, da komaj veste, kje ste hodili in kaj vas je obkrožalo? Ali pa ste želeli napisati elektronsko sporočilo, zato ste prižgali računalnik, 20 minut kasneje pa vas je spreletelo, da berete spletne novice, kar niti približno ni bil vaš namen?

S partnerjem se odločita, da bosta za vikend odšla od doma. Imata se lepo, čas preživljata v naravi, odpravita se na prijetno večerjo, počutite se sproščene in povezane. V nedeljo, preden odideta domov, pa imata konflikt, v katerem se počutite nerazumljene. Sčasoma zmoreta spet vzpostaviti stik, vendar v vas ostanejo neizražena čustva. Pride ponedeljkovo dopoldne. Kaj mislite, kateri spomini se bodo vračali? Tisti o sprehodih, večerji in vseh lepih trenutkih, ki ste jih s partnerjem doživeli med vikendom, ali o občutkih nerazumljenosti in jeze med

V odnosih z drugimi si večkrat delimo podoben pogled na svet, doživljamo podobna čustva, imamo podobne želje … Vendar pa se vsi ljudje – ne glede na to, kako blizu smo si – med seboj tudi razlikujemo. Zato v zdravih odnosih nujno prihaja tudi do nestrinjanja, drugačnega pogleda na situacijo, do različnih želja.

Vsi ljudje imamo tudi svoje meje. Nekatere meje so univerzalne, saj ščitijo našo osnovno telesno in psihično integriteto. Če bi nas nekdo npr. udaril ali začel na nas kričati, bi načeloma vsi to

Mnogo otrok decembra obiščejo kar trije dobri možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Pa ti ne prinesejo daril samo domov, ampak tudi k babicam in dedkom ter k drugim sorodnikom, včasih pa otroke obiščejo tudi v mamini ali očetovi službi.

V zadnjem mesecu leta so tako otroci preplavljeni z različnimi željami in pričakovanji daril. Zato nas lahko ob otrokovem nesodelovanju hitro zanese, da jih opomnimo: »Miklavž te ves čas opazuje. Če ne boš priden, ti ne bo prinesel želenega darila.«

Barbara je mama dveinpolletnega sina Marka. Zadnje čase jo Markova vzgojiteljica večkrat opozori, da njen sin v vrtcu grize druge otroke. Mark je tudi Barbaro med igro že večkrat ugriznil in jo povlekel za lase. Ko je pred nekaj dnevi ugriznil tudi svojo osemmesečno sestrico, je Barbara iz strahu, da jo je poškodoval, in iz občutka nemoči, saj ne ve, kako naj ustavi to njegovo vedenje, zakričala nanj in ga poslala v njegovo sobo, v kateri naj bi razmislil, kaj je naredil narobe. Barbara se je, tako kot mnogi drugi starši in skrbniki otrok, srečala z malčkovim agresivnim vedenjem, na katerega ne ve, kako naj se odzove.