konfliktom? Zelo verjetno boste razmišljali o konfliktu … Zakaj se nam to dogaja? Zakaj običajno več pozornosti posvečamo neprijetnim dogodkom, mislim, čustvom … kot pa prijetnim? Odgovor najdemo v naši daljni zgodovini.

Ko je človek živel še v jami, se je dnevno srečeval z vprašanjem preživetja. Po eni strani je moral najti dovolj hrane in vode, zatočišče pred zunanjim svetom in uspešno je moral poskrbeti za reprodukcijo, da se je njegov rod ohranjal dalje. To so bile »dobre stvari«, ki so mu omogočale preživetje. Po drugi strani pa se je moral človek vsakodnevno uspešno ubraniti pred različnimi nevarnostmi, npr. pred divjimi živalmi in nevarnimi naravnimi pojavi. Če človek en dan ni našel veliko hrane (dobra stvar), je lahko jedel še tisto, ki jo je imel shranjeno od prejšnjega dne, ali pa je do večje količine hrane prišel naslednji dan. Kaj pa če se nekega dne ni uspešno ubranil pred napadom medveda (slaba stvar)? To napako pa je takoj plačal z življenjem.

Večja osredotočenost na slabo kot na dobro je torej pri človeku zvečala verjetnost za preživetje. Zato se je ta fenomen – ki ga psihologi imenujejo negativna pristranskost (ang. negativity bias) – pri nas ljudeh ohranil še do danes. Kako se ta pojav kaže v praksi? Tako da se bomo v odnosu z neko bližnjo osebo bolj ukvarjali s konfliktom kot s skupaj preživetimi prijetnimi trenutki. Tako da se bomo po celem dnevu dobro opravljenega dela v službi bolj ukvarjali z napako, ki smo jo storili med delom, kot pa z vsemi uspešno opravljenimi nalogami. Tako da nas bo skrbelo glede neke težave z zdravjem, ne bomo pa odprti do vseh stvari, ki so trenutno v našem življenju dobre (npr. služba, bližnji odnosi, bližajoč dopust, trenutno dobro počutje) …

Kaj lahko storimo glede tega? Dr. Rick Hanson, psiholog, učitelj čuječnosti in avtor, pravi, da z zavestnim usmerjanjem pozornosti na »dobre« oz. prijetne situacije, čustva, občutke … lahko premagamo osredotočenost naših možganov na slabe stvari. S tem dejansko spremenimo delovanje in strukturo svojih možganov tako, da začnemo v življenju doživljati več prijetnih občutkov, kot je občutek ljubljenosti, sreče, moči, samozavesti, varnosti itd.

Naši možgani se zaradi negativne pristranskosti zelo dobro učijo iz slabih izkušenj, zelo slabo pa iz dobrih. Zato se dogodkov, v katerih smo se počutili slabo, zelo dobro spomnimo, prijetne situacije pa kar nekako »padejo skozi sito« naših možganov in jih zato hitro pozabimo. Kako lahko spremenimo delovanje svojih možganov tako, da se bodo tudi prijetne situacije zasidrale v naš spomin in bomo na splošno postali bolj senzitivni do prijetnih občutkov in izkušenj?

Dr. Rick Hanson pravi, da to lahko naredimo v treh korakih:

1. Najprej moramo seveda prijetno izkušnjo doživeti. Če smo se v življenju npr. večkrat počutili zavrnjene, bomo v odraslih odnosih pri drugih izredno pozorni na znake zavrnitve. Ko se bomo počutili zavrnjene, bomo ob tem doživljali neprijetna čustva, kasneje pa bomo o dogodku intenzivno premlevali. Z drugimi besedami: osredotočeni bomo na negativno. V tem primeru bi bilo za nas pomembno, da smo še posebej pozorni na situacije v odnosih, v katerih se počutimo sprejete. Npr. ko nas sodelavci po službi povabijo na pijačo, ko v neki situaciji čutimo sprejetost s strani partnerja, ko se pogovarjamo s prijateljem in čutimo, da uživa v naši družbi …
2. Ko pride do te prijetne izkušnje, jo moramo čim bolj zaužiti in začutiti. Ker dobre izkušnje niso toliko pomembne za naše preživetje kot slabe, se slabše zapisujejo v naš spomin. Zato moramo ob dobrih izkušnjah zavestno ostati z njimi in pozornost usmeriti na svoja prijetna čustva, misli in telesna občutja. To moramo početi vsaj 10 do 30 sekund, drugače se ta izkušnja ne zapiše v dolgoročni spomin, ampak se izgubi. Če se npr. težko čutimo sprejete, je pomembno, da ob pogovoru s prijateljem res zaznamo njegovo veselje na obrazu in se ob tem osredotočimo tudi na lastno prijetno doživljanje ob občutku sprejetosti in zaželenosti.
3. V tretjem koraku moramo to prijetno izkušnjo absorbirati. To naredimo tako, da znotraj sebe začutimo namero, da to izkušnjo resnično shranimo v spomin – si jo zapomnimo s telesom in čustvi.

Dr. Hanson pravi, da če zmoremo, lahko izpeljemo še 4. korak. Gre za to, da prijetno izkušnjo povežemo s preteklimi neprijetnimi izkušnjami. Pri tem moramo paziti, da nas spomin na negativno izkušnjo ne preplavi. Če smo se v svoji zgodovini večkrat počutili zavrnjene, lahko v situaciji, ko se počutimo sprejete, res dobro začutimo vse prijetne občutke, potem pa pomislimo na dogodek iz preteklosti, ko smo se počutili zavrnjene. Pomembno je, da neprijetne občutke iz preteklosti začutimo, vendar hkrati močno ostanemo s prijetnimi občutki sprejetosti iz sedanje situacije. Na ta način slabe izkušnje iz preteklosti počasi izgubijo svojo moč, neprijetni občutki postanejo manj intenzivni in sčasoma dobre izkušnje nadomestijo slabe.

Pomembno je torej, da v situacijah, ki v nas vzbujajo prijetna občutja, zavestno ostanemo s svojim doživljanjem dovolj dolgo časa (vsaj 10–30 sekund), da te izkušnje ne padejo skozi naše možgane kot droben pesek skozi široko sito, ampak se ujamejo in shranijo ter s tem spremenijo naše temeljne občutke o sebi, drugih in svetu.

Tina Jereb