Tina Jereb, univ. dipl. kom.,
specializantka integrativne psihoterapije
Ko otrok izziva, nalašč prestopa meje, se upira ali ne posluša … takrat nam naše znanje o vzgoji in postavljanju mej ne pomaga, če se v tistem trenutku – v poplavi lastnih čustev – ne zmoremo ustaviti in se pomiriti, preden se odzovemo na otrokovo vedenje.
Koliko se zmoremo v stresnih trenutkih pomiriti, je odvisno od več stvari: od našega temperamenta (ali smo po naravi bolj vzkipljivi), od trenutnega počutja in razpoloženja (težje se
Po načelih avtoritarne vzgoje moramo pri postavljanju mej otrokovemu vedenju uporabiti kaznovanje. Če otrok ne naredi tega, kar želimo, naj bi mu zagrozili npr. z odvzemom igrače ali pa ga poslali sedet na »odmor« (ang. time-out). Vendar kaznovanje otroke vedno navda z neprijetnimi čustvi in zato vedno ruši odnos med nami in otrokom. To, da se otrok s staršem ali drugimi skrbniki ne počuti povezanega, pa je eden glavnih vzrokov za otrokovo moteče vedenje.