Verjetno na tem svetu ni osebe, ki ne bi vsaj sem in tja z nečim odlašala. Odlašanje nam lahko predstavlja le občasen mehanizem spoprijemanja z zahtevnimi nalogami, lahko pa preraste v trdovratno vedenjsko navado, ki nam dolgoročno v življenju prinese veliko stresa.

Za kaj pri odlašanju sploh gre? Običajno odlašamo z neko nalogo, ki jo moramo opraviti (npr. priprava nastopa pred skupino ljudi, dokončanje diplomske naloge …), ali pa s

Ste kdaj opazovali, kakšne misli namenjate sebi skozi dan? Nemalokrat si izrekamo stvari, ki se ne slišijo nič kaj prijazno: Kako sem lahko to naredila; Videti sem obupno; Zdaj mi gre pa še na jok; Ne bi smela tako čutiti; Kako sem lahko izrekel tako neumnost …

Si predstavljate, da bi vam dober prijatelj v stiski zaupal, da je partnerki rekel nekaj, kar jo je prizadelo. Bi mu odvrnili: »Kako si lahko izrekel tako neumnost?!« Zagotovo ne … verjetno bi iskali

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste po stresnem dnevu v službi odšli na sprehod, da malo zamenjate okolje in se naužijete narave … Ko ste se vrnili domov, pa ste ugotovili, da komaj veste, kje ste hodili in kaj vas je obkrožalo? Ali pa ste želeli napisati elektronsko sporočilo, zato ste prižgali računalnik, 20 minut kasneje pa vas je spreletelo, da berete spletne novice, kar niti približno ni bil vaš namen?

Vsi ljudje v življenju kdaj pa kdaj občutimo strah, tesnobo ali zaskrbljenost. Ti občutki po eni strani igrajo pomembno, varovalno vlogo – opozarjajo nas na različne nevarnosti, ki se jim lahko izognemo, s tem pa poskrbimo za to, da se ohranjamo pri življenju. Če na primer ob deževnem vremenu vozimo po spolzki cesti in nas naenkrat začne zanašati, bomo zaradi strahu, da bi nas zaneslo s ceste, prilagodili hitrost vožnje razmeram na cesti in tako poskrbeli za svojo varnost in varnost drugih.